Številne vrste tvorijo veliko skupino mšic, znanih tudi kot mšičevke, ki se, ko na listih dreves in grmovnic poženejo mladice, začnejo prehranjevati in povzročajo škodo gostiteljskim vrstam.

Zadevne vrste žuželk so: zelena rožna mšica ( Macrosiphum rosae ); oleandrova mšica ( Aphis nerii); citrusna mšica ( Aphis citricola ); cipresna mšica ( Cinara cupressii ); jablanove mšice ( Dysaphis plantaginea ); breskovo zeleno mšico ( Myzus persicae ); čebelja mšica ( Aphis fabae ) in številne druge.

Gostitelji

Mšice so skupina žuželk, za katere je značilno, da imajo širok spekter gostiteljev, med drugim: jelke, slive, češnje, ciprese, citrusi, cotoneaster, bukve, listavci, macesni, jablane, medonosne jagode, hruške, breskve, borovci, vrtnice, tulipani, lipe in drugi.

Diagnoza

• Odrasle žuželke

Za napade odraslih žuželk je značilna prisotnost kolonij žuželk na deblu in/ali vejah, na spodnji strani listov ali na iglicah nasploh. Njihova obarvanost je različna, prav tako njihova oblika. prezgodnji padec listov je simptom, ki ga lahko opazimo spomladi, poleti in jeseni.

• Izločki

Prebava teh škodljivcev, tj. predelava plazemskih sokov rastlin na ravni prebavnega trakta, povzroča značilne izločke medičine (s pripadajočim dimom), ki so prisotni spomladi, poleti in jeseni. Mravlje te sladke medičine zelo iščejo.

• Morfološke spremembe

Deformacija listov, tj. zvijanje robov, ki je tako značilno za napade teh škodljivcev, se pojavi spomladi, poleti in jeseni.

• Življenjski cikel

Te žuželke imajo več letnih generacij in se združujejo v kolonije, običajno na spodnji strani listov, stebel, cvetov itd.

Od aprila dalje se ob blagem vremenu generacije žuželk razmnožujejo s partenogenezo in pojavijo se mlade ličinke. Konec poletja/začetek jeseni pride do spolne oploditve in odlaganja jajčec, v katerih vrsta preživi zimsko obdobje.

Najugodnejša obdobja v letu za razvoj škodljivca so pomlad, zgodnje poletje in jesen.

Oglejte si videoposnetek: Kako se boriti proti škodljivcem

Škoda

• Okrasni

Med škodo, ki jo povzročajo ti škodljivci, izstopajo: so prenašalci virusnih bolezni, zmanjšujejo fotosintezo, deformirajo poganjke in liste, povzročajo prezgodnje odpadanje listov, upočasnjujejo rast poganjkov in popkov, zmanjšujejo cvetenje, zmanjšujejo okrasno vrednost rastlin.

• Proizvodnja

Kar zadeva pridelavo sadnega drevja, mšice z deformacijo listov in njihovim prezgodnjim odpadanjem vplivajo predvsem na hitrost fotosinteze in energijsko bilanco rastlin ter tako zmanjšajo njihovo pridelavo. Upoštevajte, da je največja škoda na mladih rastlinah in/ali mladih listih.

Preventiva

Da bi preprečili pojav teh škodljivcev, se je treba izogibati močnemu obrezovanju, pretiranemu gnojenju z dušikom, izbiri različnih vrst rastlin in ustvarjanju pogojev za pomožno favno, zlasti za bube, ki so močni plenilci mšic.

Spremljanje

Spremljanje teh škodljivcev je temeljni vidik za njihovo pravočasno zatiranje. Zato je treba pozornost nameniti prepoznavanju kolonij žuželk, prepoznavanju izločkov medičine in prepoznavanju napadov mravelj skozi vse leto.

Upoštevajte, da so rastlinske vrste iz družine vrtnic (vrtnice, slive, češnje, maline, jablane, hruške, breskve) bolj dovzetne za te škodljivce.

Nadzor

Ob napadu mšic škropite z detergentom in vodo (srednje do nizko intenzivno). V primeru močnega napada je bolje uporabiti odobrene insekticide, zlasti tiste na osnovi poletnega olja.

Te posege je treba ponavljati v celotnem obdobju napada. Po drugi strani pa je pri okrasnih vrstah zdaj mogoče uporabljati letne nanose insekticidov s tehniko mikroinjekcij.

Ti so zelo ugodni predvsem z okoljskega vidika in z vidika strupenosti za ljudi, saj se ves uporabljeni insekticid zadrži v rastlini in nima nobenega stika z zunanjostjo, zato je neodvisen od podnebnih razmer.

Zanimivosti

Mšice napadajo predvsem ob visokih temperaturah in veliki vlagi. Glavne plenilke tega škodljivca so bube.

Oglejte si videoposnetek: Kako se boriti proti škodljivcem