To je znameniti balzam iz Judeje, ki je postal najdražji kmetijski proizvod na svetu.

Vespazijanovo in Titovo zmagoslavje je Rimljanom razkrilo rezultate ropanja v Judeji, ki je vključevalo zaklade in predmete čaščenja, ki so bili stoletja shranjeni v jeruzalemskem templju.

Med zlatom in srebrom, ki sta bila razstavljena na triumfalnem sprevodu, so gledalci lahko videli grm, nenavadno rastlino, ki je mnogi zagotovo niso poznali.

Ta dragoceni grm [ Commiphora gileadensis (L.) C.Chr.] so proizvajali balzam iz gvileada - najdražji kmetijski proizvod doslej.

Sveto pismo omenja balzam le v treh verzih: ko so bratje Jožefa prodali trgovcem, ki so prišli iz Guileada (1 Mz 37,25); v Jeremiji (8,22), ko prerok vpraša: "Ali v Guileadu ni balzama?" in tudi v Jeremiji (46,11): "Pojdite v Guilead, iščite balzam."

Skupna povezava med Jezusom Kristusom in balzamom guilead izhaja iz prepričanja, da je vera v Kristusa balzam, ki zagotavlja telesno in duhovno tolažbo.

Obrat za proizvodnjo balzama Guilead

Rastlina balzam pripada botaničnemu rodu mira [ Commiphora myrrha (T.Nees) Engl.] in tako kot ona ne izvira iz Judeje, temveč iz Arabskega polotoka, zlasti Jemna in Omana.

Najdemo ga tudi v južnem Egiptu, Sudanu in Etiopiji, čeprav je bil v te kraje morda vnesen.

Hebrejsko ime rastline ( apharsemon ) je povezana z grškim opobalsamum Eno od znanstvenih imen te rastline je bilo Commiphora opobalsamum (L.) Engl.

Po navedbah zgodovinarja Flavija Jožefa (ok. 37-100 n. št.) je bil balzam darilo kraljice iz Sabe, ki je obiskala kralja Salomona in mu ponudila čudeže, ki jih v izraelskem kraljestvu še ni videl.

Sveto pismo omenja ta obisk v Prvi knjigi kraljev (10,1-2): "Kraljica iz Sabe je slišala za slavo, ki jo je Salomon dosegel z Balsam-de-guileadom (topoli), da bi proslavil Gospoda, zato ga je prišla preizkušat z ugankami.

V Jeruzalem je prišel z zelo pomembnim spremstvom, s kamelami, naloženimi z začimbami, ogromno količino zlata in dragih kamnov.

Balzamove grme so gojili v dveh regijah ob Mrtvem morju (Jeriho in Ein-Gedi), kjer so jih več kot 1000 let izbirali, da bi se bolje prilagodili talnim in podnebnim razmeram regije ter povečali količino in kakovost aromatičnih izločkov, ki so bili po klasičnih virih, npr. Plinij (Naravoslovje, knjiga 12.54),se uporablja za izdelavo čudovitega parfuma (z vonjem borovcev in limon) in balzama z edinstvenimi zdravilnimi lastnostmi.

Plinij omenja, da je bil balzam dvakrat dražji od srebra, pozneje, v zgodnjem srednjem veku, pa je bil balzam dvakrat dražji od zlata.

Nabiranje balzama

Balzam so pridobivali tako, da so s koščkom stekla, kamna ali kosti naredili majhne zareze v steblo.

Če je bil uporabljen železen inštrument, se je steblo na mestu reza posušilo, verjetno zaradi večje globine reza ali ker je železo strupeno za rastlino.

V zdravilne namene so uporabljali ne le izloček, temveč tudi posušeno lignificirano steblo (ksilobalsam), čeprav je veljalo za snov slabše kakovosti.

Uporaba balzama

Guilead balzam je bil ena od sestavin kadila, ki so ga dvakrat na dan žgali v jeruzalemskem templju.

Zgodovinar Flavij Jožef omenja (Judovske vojne 18.5), da je Kleopatra VII (69-30 pr. n. št.), zadnja od Ptolemajcev, grške dinastije, ki je vladala Egiptu med letoma 323 in 30 pr. n. št., imela dobiček od trgovine z balzamom, in sicer na pobudo rimskega generala Marka Antonija (83-30 pr. n. št.), ki ga je naložil kralju Herodu Velikemu (približno 73-4 pr. n. št.).

Po porazu Kleopatre in Marka Antonija v bitki pri Akciju (31 pr. n. št.) so se dobički od trgovine vrnili v blagajne hebrejskih monarhov in so bili eden od finančnih virov, ki so omogočili ambiciozen gradbeni program Heroda Velikega, in sicer prenovo drugega templja in gradnjo palače v trdnjavi Massada, ki je kasneje postalasimbol judovskega upora proti rimskemu zatiranju.

Izginotje proizvodnje balzama

Ni znano, kako dolgo so se balzamovi nasadi še pridelovali, vendar je mogoče, da so jih opustili po arabski osvojitvi (638 n. št.), ko so se zaprli tradicionalni evropski trgi, zlasti trgi v Rimu in Konstantinoplu, pa tudi zato, ker so novi vladarji želeli, da kmetje gojijo druge rastline, na primer sladkorni trs.

Izloček balzamičnega drevesa se je še naprej prodajal iz drugih krajev (Egipt, Arabija), pod drugimi imeni (meška mira) in po veliko nižji ceni, morda zato, ker so se izgubile izpopolnjene tehnike nabiranja in predelave, ki so jih uporabljali kmetje v Jerihu in Ein-Gediju.

Možno je, da so bili grmi, ki so jih gojili v Sveti deželi, sorte, ki jih ni bilo mogoče najti v naravi, in kemična sestava izločka se je morda razlikovala od tiste, ki jo najdemo v naravnem okolju (kemotipi).

Leta 1760 je bil v Londonu objavljen esej o gojenju balzama v Arabiji ( Esej o vrlinah balzama iz Gileada ), ki je vključevala gravuro, na kateri janez varuje balzamov grm, verjetno zato, da bi okrepila simbolno in materialno vrednost teh rastlin, saj so bili janezi najbolj strah vzbujajoča elitna enota Osmanskega cesarstva.

Tri leta pozneje se je botanik Pehr Forsskal (1732-1763) v službi danskega in norveškega kralja pod mentorstvom botanika Carla Lineua (1707-1778) odpravil na jug Arabskega polotoka iskat biblijski balzam.

Po podatkih klasičnih grško-rimskih avtorjev naj bi ga našel v kraju Oude v Jemnu, ki naj bi ustrezal legendarnemu kraljestvu Saba.

Rezultati te odprave so bili objavljeni posthumno, saj je Forsskal med odpravo umrl zaradi malarije.

Ime balzamova jelka so dobile tudi druge rastline, na primer listni popki balzamovega topola [ Populus × jackii Sarg. (= Populus gileadensis Rouleau)], ki je križanec med vrstama Populus deltoides W.Bartram ex Marshall in Populus balsamifera L., iz katere se pridobiva zdravilni izloček, čeprav ta rastlina nikakor ni povezana s svetopisemskim balzamom.

Nova proizvodnja balzama v Izraelu

Ponovna naselitev vrste Commiphora gileadensis (L.) C.Chr. v Izraelu za pridelavo balzama so večkrat neuspešno poskusili, dokler niso leta 2008 v Jerihu, blizu območja, kjer so ga gojili več kot 1000 let, zasadili nasad.

Ta nasad je dovolj velik za komercialno pridelavo balzama; poleg balzama gojijo tudi druge biblične rastline, kot so rastline za proizvodnjo kadila ( Boswellia sacra Flueck.) in miro.

Na področju uporabe v medicini je gvilejev balzam v laboratorijskih testih (in vitro in in vivo) pokazal izjemno protivnetno in protirakavo sposobnost, zato se veliko pričakuje od njegove prihodnje uporabe v konvencionalni medicini.

Ali vam je bil ta članek všeč?

Zato preberite našo revijo, naročite se na kanal Jardins Youtube in nam sledite na Facebooku, Instagramu in Pinterestu.