Okusna jagoda, ki jo je enostavno gojiti in je bogata z antioksidanti.

Splošna imena

Drevo jagode, drevo jagode, alpsko drevo jagode.

Znanstveno ime

Fragaria spp. ali Fragaria x ananassa (križanec dveh vrst F. chiloensis e F. virginiana ).

Obstajajo tudi F. vesca (divji jagodičevje) in F. moschata (večji sadeži kot v divjini) med približno 20 drugimi užitnimi vrstami.

Vir:

Evropa ( Fragaria x ananassa ) - vrsta, iz katere je bil izpeljan ta hibrid, izvira iz Peruja ( F. virginiana ) in iz Čila ali Argentine ( F. chiloensis ).

Družina

Rosaceae

Zgodovinska dejstva in zanimivosti

Prva vrsta (divjih) jagod je bila udomačena pred 2000 leti, bolj komercialna vrsta pa se je pojavila šele pred 250-300 leti.

Stari Rimljani in Grki so divje jagodičevje gojili že v letih 23-79 našega štetja. Plinij opisuje sadež kot "Fraga" (vonj) in kot naravni proizvod Italije.

Prve omembe gojenja jagod se pojavljajo šele v francoski literaturi iz leta 1300. Kralj Karel V. naj bi imel na kraljevih vrtovih Louvra v Parizu več kot 1000 dreves jagod.

Šele leta 1766 je Duchesne (francoski botanik) ugotovil, da so sedanje sorte jagod hibridi F. chiloensis x F. virginiana in jo poimenoval Fragaria x ananassa, da bi poudaril vonj po ananasu, ki prihaja iz sadeža.

Glavni pridelovalci jagod so Združene države Amerike, Španija in Japonska.

Značilnosti/morfologija

Trajna zelnata rastlina, ki ima osrednjo "krono" (nadzemno steblo), iz katere izhajajo listi, korenine in "stoloni" (rokavi), specializirana stebla (iz katerih izhajajo nove rastline) in socvetja.

Listi so temno zeleni in pozimi velikokrat odpadejo, da bi se spomladi pojavili novi.

Korenine so globoke od 10 do 30 cm, so fascikularne, z velikim številom primarnih korenin (20-30) in lahko živijo 2 do 3 leta.

Opraševanje/plodenje

Jagodni cvetni prah ne bo kalil, če je temperatura pod 11 ºC in nad 30 ºC, v kratkih dneh z malo sonca in če rastlini primanjkuje bora.

Opraševanje je anemofilno in entomofilno (čebele in čmrlji). Sorte so večinoma hermafroditne in samoplodne.

Biološki cikel

Večletna, 1-3 leta, lahko tudi enoletna (večina raje eno leto), od sajenja do žetve 90-120 dni.

Najbolj razširjene sorte

Obstaja na stotine kultivarjev z različnimi fotoperiodami, prezgodnjo zrelostjo (remontantni in neremontantni), sistemom gojenja (brez zemlje, na prostem) in kakovostnimi značilnostmi plodov (velikost, oblika in vsebnost).

Tako imamo naslednje sorte: "Alexandria" (alpska jagoda "Camarosa" (najbolj razširjena na svetu), "Selva", "Chandler", "Oso Grande", "Pajaro", "Gorella", "Pocahontas", "Seascape", "Tudla", "Elsanta", "Honeoye", "Emily" (zgodnja), "Tamella", "Eros", "Darselect", "Pegasus", "Alice", "Bolero" (trajnica), "Totem", "Sequoia" (ponovno sestavljanje).

Užitni del

Sadež (lažni sadež ali stereoseksualec) je sestavljen iz mesnate posode, v kateri so nažice, sestavljene iz semen (večkratni nažični sadež).

Okoljski pogoji

Vrsta podnebja:

Temperatno, subtropsko, subarktično in puščavsko podnebje, odvisno od sorte.

Tla:

Lahka ali srednje težka tekstura, zračna, z dobro drenažo, bogata z organsko snovjo in sposobna zadrževati vodo. Idealen pH je 5,5-6,7.

Temperature:

Optimum (vegetacija): 18 do 25 ºC.

Min: -30 do -12 ºC.

Največ: 35 do 40 ºC, odvisno od sorte.

Razvojni zastoj:

2-3 ºC. Plodovi vedno potrebujejo določeno število hladnih ur (250-1500) med -1 ºC in 10 ºC, da prekinejo mirovanje (to je odvisno od sorte).

Fotoperioda:

Večina evropskih sort potrebuje od 8 do 14 ur sonca.

Potrebe po vodi:

400-600 mm/leto.

Atmosferska vlažnost:

60-80-odstotna relativna vlažnost.

Nadmorska višina:

od 0 do 1400 metrov.

Gnojenje

Oploditev:

Uporabljajte ovčji in kravji gnoj (dobro razgrajen) ter gnoj črvov.

Organske snovi mora biti veliko, med 3,5 in 4,5 %. V tla je treba dodati naravni kalij iz kamnin.

Zeleno gnojilo:

Gorčica, ozimna žita, detelja.

Ekstrakcija hranil (kg/ha): 61-135 (N), 48-85 (P), 148-218 (K).

Prehranske zahteve (seznam glavnih elementov):

2:1:4 ali 2:1:3 (N:P2O5:K2O) ter kalcij in železo.

Tehnike gojenja

Priprava tal:

Zemljo preorite s podoralnikom. Zelena gnojila je treba razrezati in zakopati z rezalnikom z odprtim kotom "žlica" in diskasto brano.

Okvir gredic lahko nekoliko dvignemo (30-40 cm visoko), tako da na najvišji del postavimo rastline jagod v enojne, dvojne ali trojne vrste. Razdalja med gredicami naj bo 60-80 cm.

Med gredice nasujte slamo (laneno, pšenično ali rženo) ali borove iglice v debelini 6-8 cm (na poti), v greben pa postavite močno (3-4 leta) mrežo proti plevelu za tla.

Množenje:

S sveže ukoreninjenimi stebelci in pridobivanjem rastlin jagode s premerom krošnje med 11 in 18 mm ter z delitvijo "krošnje" (manj uporabljena metoda).

Pri sajenju mora biti krošnja v višini tal.

Datum sajenja:

Jeseni (oktober-november) s svežimi rastlinami.

Kompas:

50-80 cm med vrstami in 20-40 cm med rastlinami v isti vrsti.

Vrtenja:

Dober primer so ozimna žita, trave in koruza. Pred vrnitvijo na isto lokacijo je treba narediti 3-4-letni premor.

Združenja:

Tagetes (odganja nematode), pelargonija, žajbelj, mak, timijan in boraga, ki privabljajo čebele in čmrlje.

Fižol, solata, česen, čebula in špinača.

Žalosti:

Rastline jagode pred sajenjem lahko nekaj dni pustite pri -1 °C; jeseni očistite vse suhe in problematične liste; obrežite in odstranite odvečne krošnje (pri dvoletnih nasadih); odstranite vodnike; po žetvi odstranite cvetove in odrezane liste ter pustite le nove osrednje liste (večletni nasadi); okopavanje; zatiranje plevela.

Zalivanje:

Večja potreba v obdobju med cvetenjem in obiranjem. Uporabite kapljično namakanje iz polietilena tipa "T-Tape".

Poraba vode med ciklom je med 4000 in 8000 m3. Zalivanje v 3-6-dnevnih presledkih.

Entomologija in patologija rastlin

Škodljivci:

Pršice, trips, mšice, atike, polži in polži, nematode in ptice.

Bolezni:

prašna plesen, koreninska gniloba, verticiloza, siva gniloba, antraknoza, fuzarij, rdeča listna pegavost in nekatere virusne bolezni.

Nesreče/poškodbe:

Pomanjkanje železa in bora; občutljiva na slanost.

Zbiranje in uporaba

Kdaj obirati:

Ročno, takoj ko plodovi postanejo rdeči, vsaj 3/4 površine.

Plodove je treba obirati s pecljem in majhnim delom peclja. Obiranje je treba opraviti vsak dan ali vsak drugi dan.

Proizvodnja:

60-70 t/ha/leto.

Pogoji shranjevanja:

Sadje je zelo hitro pokvarljivo, zato se lahko hrani le 5-10 dni pri temperaturi 0,5-4 ºC in 85-95-odstotni relativni vlažnosti z nadzorovanim kisikom in ogljikovim dioksidom.

Najboljša sezona za uživanje:

april-junij.

Hranilna vrednost:

Vsebuje veliko vitamina C, je odličen vir vitamina B9, silicija, kalija, magnezija, kalcija, železa in vlaknin.

Sezona porabe:

Pomlad-poletje (maj-julij)

Uporaba:

Lahko ga jemo svežega s stepeno smetano, uporablja pa se tudi v pite, sladoled, jogurt, marmelade in številne druge sladice.

Zdravilo:

Ima veliko antioksidativno delovanje (vsebuje antocianine), uporablja se pri zdravljenju revmatizma in protina. Ima diuretične, odvajalne in depurativne lastnosti.

Strokovni nasveti:

Za štiričlansko družino zadostuje 40-50 rastlin. Jagode je treba uživati v njihovi naravni sezoni.

Če niso ekološki, jih je treba zelo dobro oprati, saj je v teh sadežih največ ostankov pesticidov (uvrščeni so med 10 najbolj onesnaženih sadežev).

Ali vam je bil ta članek všeč?

Zato preberite našo revijo, naročite se na kanal Jardins Youtube in nam sledite na Facebooku, Instagramu in Pinterestu.